Razpis: Zaposlim delodajalca m/ž

Razpis: Zaposlim delodajalca m/ž je projekt, ki sem se ga lotila, ker nisem bila zadovoljna z rezultati konvencionalnega iskanja zaposlitve s pisanjem prošenj, spremnih pisem in CV-jev. Besedna zveza Zaposlim delodajalca je seveda oksimoron, bistroumni nesmisel, saj delodajalca seveda ne morem zaposliti. Kljub temu se mi zdi poimenovanje odlično, saj predstavlja nekonvencionalen pristop k iskanju zaposlitve in zato mora biti drugačno, unikatno in izvirno. Prav takšno kot sem jaz.

Moram povedati, da nisem brezposelna, imam s.p., vendar iščem redno zaposlitev. Sicer sem se pripravljena pogovarjati tudi o honorarnem delu, vendar primarno je moja želja, da si poiščem redno službo.

Ideja je nastala, ko sem nekega soparnega, poletnega dne sedela na stopnici pred hišo, pila že šesti kozarec vode in razmišljala o tem, koliko vlog sem oddala in kakšen je bil odziv potencialnih delodajalcev. Gospodarska kriza terja svoj davek na trgu dela, zato danes zagotovo ni lahko najti zaposlitve. Delodajalci in kadrovske službe so zasičene z vlogami kandidatov, ki imajo izobrazbo pa nimajo izkušenj, spet drugih, ki imajo izkušnje pa so brez izobrazbe, tretjih, ki imajo oboje pa so medli in nekreativni ter četrtih, ki imajo vse in še več ter tako dobijo službo. Vprašala sem se, kam sodim jaz. Imam univerzitetno izobrazbo, nekaj let izkušenj, prodajalski nasmeh in marketinško naravnanost. Še enkrat sem si ogledala svoj življenjepis in z grozo spoznala, da imam najbolj beden življenjepis na svetu. Naj bo, malce karikiram, vendar ob tej ugotovitvi me je resnično spreletel srh, kako sem lahko pozabila na osebni marketing.

Moj življenjepis je bil medel, dolgočasno nizanje delovnih izkušenj in opisov nalog. Življenjepis brez osebnosti, brez V.A.U. faktorja (Vsestransko, Abstraktno, Unikatno), življenjepis, ki ne pove ničesar o tem, kakšna osebnost sem. V življenjepisih smo vsi pridni, se hitro učimo in smo pripravljeni na nove izzive … v življenjepisih vse znamo, tudi italijansko, čeprav smo se italijanščine učili v srednji šoli in poskušamo prijatelje impresionirati z »Maria ha una casa grande« stavkom. Moje naslednje logično in predvidljivo vprašanje sami sebi je bilo: »Barbara, kaj pa diferenciacija? Kaj je tisto, kar te dela drugačno od drugih kandidatov?« Razsvetljenje. S svojim bledim življenjepisom nisem izstopala in na takšen način nikoli ne bi dobila takšne službe, kot bi si jo želela, zato sem ga spremenila in sfrizirala do nerazpoznavnosti. Zagotovo se bo našel kdo, ki me bo vprašal, če sem mar nora, ker se izpostavljam na takšen način … Odgovor je: Ne. Bila sem nora, pravi akter v definiciji norosti, ki pravi, da je nesmisel dan za dnem (CV za CV-jem) početi isto in pričakovati drugačen rezultat. Zakaj torej ne bi obrnila situacije in bila jaz tista, ki išče delodajalca in ne obratno? In tako sem tu, to je moj nekonvencionalen in kreativen poizkus, da potencialnim delodajalcem rečem: Opazite me! Opazite mojo drugačnost in kreativnost. Opazite moj humor in navihan pristop. Opazite me in se prijavite na Razpis: Zaposlim delodajalca m/ž.

V kolikor se prepoznate v opisanem razpisu za delodajalca, predlagam, da se čim prej srečamo in poklepetamo tudi v živo. Tu sem, da vas očaram in prepričam. Slednje zveni kot prodajno sporočilo … takšen je tudi namen.

Nudim

Potencialnim delodajalcem nudim vpogled v mojo ljubezen do marketinga, odnosov z javnostmi in prodaje – ljubezen, ki se kaže v implementiranju strategij polnem entuziazma in veselja do tovrstnega dela. Zame namreč služba ni samo služba, iščem zaposlitev, kjer bom lahko izkoristila in izpilila svoje veščine ter sposobnosti, s kreativnim in proaktivnim razmišljanjem dosegala zastavljene cilje ter se hkrati učila novih in zanimivih stvari. Ljudje vse prevečkrat otopimo, ko dobimo službo, postanemo pasivni in naredimo zgolj tisto, kar se od nas pričakuje pa še to prevečkrat po liniji najmanjšega odpora. Svoja znanja je potrebno izpopolnjevati, kar sama osebno najbolj vidim na področju marketinga. Prav ta potreba po nenehnem izpopolnjevanju je tisto, kar mi je pri marketingu najbolj všeč. Področje, ki se konstantno spreminja, prihajajo novi trendi, novi trgi, nove niše in dobri marketing manager je vedno v koraku s časom, razvija nove ideje in kreativne pristope. Ta projekt je poizkus mojega kreativnega razmišljanja, saj si želim preseči vse puhlice, ki jih kandidati pišemo v CV-jih ter spremnih pismih in pokazati svojo osebnost.

V primeru, da bi moj projekt pri vas zaigral na prave strune in bi me želeli spoznati, vam lahko zagotovim, da sem prijetna družba, ki pa ne mara standardnih razgovorov za službo. Tudi delodajalci imajo svoje puhlice, ne samo mi, kandidati. Vprašanja na razgovorih se ponavljajo in izvedo premalo o osebnosti kandidatov. Naj vam zaupam svojo anekdoto pri iskanju zaposlitve. Zgodba je sicer stara že nekaj let, vendar se mi zdi, da še zdaj zardim, ko se spomnim nanjo. Moj prejšnji direktor ter človek, ki ga močno spoštujem in cenim, Aleš, me je povabil na razgovor. Seveda sem privolila in takoj pričela s pridobivanjem informacij o podjetju. Zagovarjam pravilo, da mora vsak kandidat pred razgovorom pridobiti čim več informacij o podjetju in delovnem mestu, ker nič ne izpade bolj neprofesionalno kot to, da prideš na razgovor in nimaš pojma, zakaj si sploh tam in kdo so vsi ti kravatarji, ki te sprašujejo neumna vprašanja na katera ne poznaš odgovorov.

Ko sem si ogledovala spletno stran podjetja in hkrati klepetala z bivšo sodelavko, sem se odločila, da zraven spišem še en SMS za mojo mamo (priča ste izjemnemu multitaskingu). Ker sem si takrat lastila resnično nefunkcionalen in zgolj samo lep telefon, sem seveda ta SMS poslala Alešu, ker je bil zadnji klic prav njegov. O vsebini ne bom pisala, ker resnično ni bila primerna in me je ob ugotovitvi, da sem SMS poslala prav njemu, skoraj kap. Aleš mi je seveda odpisal s hudomušno izjavo in tla pod nogami so se mi še bolj ugreznila. Bila sem prepričana, da je to pač konec nečesa, kar se sploh še ni začelo, zato sem se odločila, da zavrnem povabilo na razgovor. Aleš me je totalno presenetil s klicem in rekel: »Zdaj vas pa resnično želim spoznati.« Kar se je dogajalo naprej je zgodovina, ki se je z veseljem spominjam, saj sem imela priložnost delati s čudovitimi in zelo sposobnimi sodelavci, spoznala sem ogromno prijetnih ljudi, se naučila mnogo novih stvari in delala v mednarodnem okolju. Tako me torej že zgodovina mojih iskanj zaposlitve in udeleževanja razgovorov opominja, da sem skoraj vedno prišla »notri« na drugačen način, zato sem toliko bolj prepričana v uspeh tega projekta.

Povabite me na razgovor in prepričana sem, da se bomo dobro ujeli in prijetno poklepetali, če pa bi iz srečanja sledila tudi zaposlitev … lahko samo rečem – win-win situacija.

Kaj pričakujem od projekta?

Mi verjamete, če vam rečem, da se ob tem projektu neverjetno zabavam? Ker resnično se! Zavedam se, da bom deležna tudi negativnih kritik, vsem pač ne morem biti všeč … marsikdo se bo morda spotaknil ob moje pretirano izpostavljanje ter mi očital samovšečnost in narcisoidnost. Ljudje, ne pozabimo, da obstaja bistvena razlika med narcisoidnostjo in samovšečnostjo ter tem, da človek verjame vase in je samozavesten. Jaz verjamem vase, v svoja znanja in sposobnosti. Pričakujem, da bom našla ljudi, ki bodo znali ceniti moj projekt in znotraj vsega odkrili mojo osebnost, ki je v navadnem življenjepisu žal ne. In ti ljudje so moja ciljna skupina.

Predvsem in najprej pa vsekakor pričakujem vaš feedback, zato vas vabim h komentiranju, lahko pa me kontaktirate tudi osebno, na moj mail.

V kolikor se prepoznate v opisanem razpisu za delodajalca, predlagam, da se čim prej srečamo in poklepetamo tudi v živo. Tu sem, da vas očaram in prepričam. Slednje zveni kot prodajno sporočilo … takšen je tudi namen.

Kontaktirajte me in zahtevajte svoj izvod kreativnega življenjepisa!